Hannah Arendt

Nemška filozofinja judovskega rodu je bila rojena leta 1906 v Hannovru. Študirala je na univerzah v Berlinu (teologija) in Marburgu (filozofija). Med drugim je bila učenka Husserla, Heideggra in kasneje tudi Jaspersa. Pred nacističnim preganjanjem je leta 1933 zbežala v Francijo (v Pariz), iz Francije pa leta 1941 v ZDA. Tam je leta 1944 že začela z delom za knjigo Izvori totalitarizma. Ta je kot eno njenih največjih del politične filozofije prvič izšla leta 1951. Po izidu je začela gostovati na različnih univerzah v ZDA. Med njena ostala pomembnejša dela sodijo še: The Human Condition (1958), Between Past and Future (1961), On Revolution (1963), On Violence (1970) in The Life of the Mind. Ta njena dela pokrivajo širok spekter tem politične filozofije: totalitarizem, revolucija, narava svobode, narava mišljenja in presoje, zgodovina politične misli, ipd. Umrla je 4. decembra 1975, prav med pisanjem zadnjega, tretjega dela knjige The Life of the Mind. Širša javnost jo je, poleg preko njenih del, spoznala tudi , ko je leta 1961 odšla v Izrael na sojenje Adolfu Eichmannu kot poročevalka New Yorker-ja. Poročila s tega sojenja so izšla tudi v knjižni obliki pod naslovom Eichmann in Jerusalem: A Report on the Banality of Evil (1963).