Luigi Pirandello

Luigi Pirandello (Agrigento, 1867 – Rim, 1936) velja danes za enega najpomembnejših italijanskih pisateljev in dramatikov 20. stoletja. Začel je s poezijo, sledile pa so realistične novele in romani iz življenja preprostih ljudi na Siciliji in v Rimu (Rajnki Matija Pascal (1904), Eden, nobeden in sto tisoč (1926)). Slavo je dosegel z dramskimi deli, ki veljajo za začetek modernih struj v evropski dramatiki (Šest oseb išče avtorja (1921), Henrik IV. (1922) in številne druge). Napisal je več kot 40 dram, ki so danes zbrane v obsežen opus Maschere nude (Gole maske). Z motiviko in obliko, ki razbija odrsko iluzijo, je Luigi Pirandello pripravil pot dramatiki absurda. V Pirandellovih dramah, novelah in romanih je v ospredju brezizhodnost sodobne meščanske družbe in sveta, resnica je relativna, resničnost pa mnogotera – vsak (anti)junak uveljavlja svojo. Med njim in družbo zeva velika, strašljiva praznina. Njegovi junaki predstavljajo spremenljivo mnogoterost obnašanj in razpirajo številne resničnosti. V Pirandellovi luči je življenje paradoks, iluzija in groteska.