Zorko Simčič

Zorko Simčič (rojen leta 1921 v Mariboru) se je uvljavil že s prvim romanom Prebujenje (1943). Med vojno je izdal še zbirko humoresk in satir Tragedija stoletja in napisal libreto Krst pri Savici ter dramo Zadnji akord. Maja 1945 se je umaknil na Koroško in bil prevajalec pri angleških zasedbenih silah v Avstriji. Pozneje je odšel v Italijo in opravljal različne priložnostne službe, med drugim je delal za Radio Trst II, nato je emigriral v Argentino. V Buenos Airesu je bil organizator kulturnega življenja pri Slovenski kulturni akciji in urednik revije Meddobje. Je eden najizrazitejših izseljenskih pisateljev, predvsem v svoji kratki prozi in psiholoških novelah iz zdomskega življenja. Med njegovimi dramami je najpomebnejša Zgodaj dopolnjena mladost. Roman Človek na obeh straneh stene, za katerega je leta 1993 dobil nagrado Prešernovega sklada, spada med najpomembnejša dela slovenske povojne proze. Leta 1994 se je vrnil v domovino. Od leta 2006 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.