Navodila za sodelavce

Navodila avtorjem in avtoricam za pisanje prispevkov za Časopis za kritiko znanosti,
domišljijo in novo antropologijo

Spoštovani avtorji in avtorice!

Zaradi učinkovitejšega dela v zaključni fazi oblikovanja številke ČKZ-ja vas prosimo, da pri pisanju prispevka
upoštevate spodnja navodila. Tako si bomo vsi skupaj prihranili kar nekaj nepotrebnega in mukotrpnega dela.

1. Članek naj obsega največ eno avtorsko polo (do 30.000 znakov s presledki).

2. Na koncu prispevka naj avtor/avtorica navede akademski naziv, ime in priimek, ustanovo oziroma polje
dela, naslov elektronske pošte.

3. Oblika vsebine, naslovov in podnaslovov

Uporabite pisavo Times New Roman (vključno z opombami, naslovi in podnaslovi), velikost črk 12, razmik med vrsticami 1,5. Prispevkom, daljšim od 10.000 znakov, določite jasne, povedne naslove in podnaslove. Vodilni naslov naj bo zapisan krepko (velikost 16), podnaslovi naj bodo zapisani krepko (velikost 12). Naslovov in podnaslovov ne številčite. Ne uporabljajte VELIKIH TISKANIH ČRK.
Podnaslovi naj obsegajo največ eno vrstico. Uporabite samo črno barvo pisave.

4. Članku je treba priložiti povzetek (abstract)

Ta mora biti napisan v slovenščini in angleščini in naj vsebuje naslednje elemente: namen članka, rezultate ali/in sklepe prispevka. Izvleček naj ne vsebuje komentarjev in priporočil in naj ne vsebuje ničesar, česar ni v vsebini članka. Dolžina povzetka naj bo do 15 vrstic. Povzetek mora biti izpisan na posebni strani. Povzetku je treba dodati do pet ključnih besed, tako v slovenščini kot v angleščini.
Pred angleškim povzetkom napišite naslov članka v angleščini. Za jezikovno korektnost povzetka v angleščini poskrbi avtor/ica sam/a.

5. Urednik bloka ali tematske številke mora upoštevati rok oddaje besedil in spisati 20 vrstic predstavitve bloka oziroma tematske številke, ki bo objavljen na spletni strani. Urednik predlaga promocijo številke in jo soorganizira.

6. Grafični izdelki in fotografije

Avtor/avtorica naj v besedilu označi najprimernejša mesta za grafične izdelke (tabele, skice, grafikone itd.) fotografije, po zgledu: [Tabela 1 približno tukaj]; navesti je treba ime in priimek avtorja fotografije in od njega pridobiti avtorske pravice. Grafične izdelke pošljite ločeno od besedila. Fotografije in podobni materiali morajo biti v ustrezni resoluciji za tisk (300 ppi).V dokončni obliki naj bodo ti izdelki priloženi na koncu besedila. Naslov tabele je nad tabelo, naslov grafa pa pod grafom. Naslov tabele se zaključi s piko. Uredništvo ima pravico, da grafične izdelke in fotografije umesti v besedilo glede na najustreznejši prelom strani ali da ne objavi fotografij, ki ne izpolnjujejo tehničnih pogojev za objavo.

7. Opombe

Število in dolžina opomb naj bosta omejena le na najnujnejše. Opombe naj bodo izpisane kot sprotne
opombe ('footnotes') in zaporedno oštevilčene. Program vam bo sam nastavil velikost pisave 10, razmik
pa je enojen.

Opombe naj bodo vsebinske! V opombo ne pišite zgolj literature – mesto citiranja navajate sprotno v besedilu, literaturo pa na koncu prispevka. Literaturo navajate v opombi le, če je povezana z vsebino opombe, npr. priporočeno branje. Primer: v besedilu uporabite besedo aškenazi in ob tem naredite vsebinsko opombo pod črto, v kateri razložite delitve znotraj judovstva. Ob tem svetujete nadaljnje branje za tistega, ki ga ta tema podrobneje zanima.

8. Citiranje in povzemanje: sklic na vir v besedilu

Ko navajate mesto, iz katerega citirate, v oklepaju navedite avtorja/avtorico, letnico in stran, npr.
(Foucault, 1986: 72). Če sta avtorja/avtorici navedenega dela dva/dve, navedete oba/obe: (Adorno in Horkheimer, 1990), pri večjem številu avtorjev/avtoric izpišite le prvo ime: (Novak in dr., 1999). Dela enega avtorja/avtorice, ki so izšla istega leta, med seboj ločite z zaporednim dodajanjem malih črk (a, b, c itn.) stično ob letnici izida: (Bourdieu, 1996a). Dela različnih avtorjev/avtoric, ki se vsa nanašajo na isto vsebino, naštejte po abecednem redu, med njimi je podpičje: (D’Andrade, 1995; DiMaggio, 1997; Zerubavel, 1997).Sekundarno citiranje – citirate citat: (Marcos v Vodovnik, 2003: 46).

Enako velja, ko povzemate. Če povzemate z več strani, potem zapišete prvo in zadnjo stran, med njima naj bo stični vezaj, presledkov med stranema ni. Primer: (Foucault, 1986: 112–118). Če povzemate več avtorjev, potem so zapisi ločeni s podpičji, avtorji pa razvrščeni po abecedi, npr. (Foucault, 1986: 112–118; Virno, 2004: 56)

Če se citat konča z ločilom, potem za oklepajem ločila ni.
Primer: Kot se je zapisalo Astrid Lindgren: »Pika Nogavička je bila tako močna, da je lahko z eno roko dvignila celega konja.« (Lindgren, 1972: 15)

Pri povzemanju je ločilo (pika) za oklepajem.
Primer: Izobraževanje je razumljeno kot integralni del zapatističnega boja, osnovna principa učenja pa sta t.i. proizvajajoče učenje (educar produciendo) in t.i. učeče učenje (educar aprendiendo). Oba principa temeljita na učenju znanj, praks in sposobnosti, ki jih za relevantne določi celotna skupnost (Gregorčič, 2005: 133–151).

Daljši citati (več kot 40 besed) naj bodo postavljeni v samostojen odstavek, z zamaknjenimi robovi, v manjšem tisku (velikost črk 10) in brez narekovajev.

9. Literatura – navajanje na koncu prispevka

Dela, navedena v članku, morajo biti v abecednem seznamu navedena na koncu prispevka s podnaslovom Literatura.

Primeri navajanja:

Monografije in druga zaključena dela:

BOCK, G. (1987): »Drugo« delavsko gibanje v ZDA od 1905 do 1922. Ljubljana, Studia Humanitatis.

Več avtorjev:

HARDT, M., NEGRI, A. (2009): Commonwealth. Massachusetts, Cambrige, The Belknap Press of Harvard
University Press.

Prispevki v zborniku, izbrana dela:

ALLIEZ, É. (2006): Anti-Oedipus – Thirty Years On (Between Art and Politics). V Deleuze and the Social,
M. Fuglsang in B. Meier Sørensen (ur.), 151–168. Edinburgh, Edinburgh University Press.

MARX, K. (1979): Prispevek k židovskemu vprašanju. V Izbrana dela, B. Ziherl (ur.), 149–188. Ljubljana,
Cankarjeva založba.

Članki iz revij:

SCHRIFT, A. D. (2006): Deleuze Becoming Nietsche Becoming Spinoza Becoming Deleuze. Toward a
Politics of Immanence. Philosophy Today (50): 187–194. Celina, Ohio, Messenger Press.

RUS, V. (1999): Vrednote zaposlenih do dela in do družbe. Družboslovne razprave XV(30–31): 113–133.

Internetne povezave:

LAZZARATO, M. (2007): Boji manjšin in politika želje. Dostopno prek: http://www.njetwork.org/Boji-
manjsin-in-politika-zelje (10. september 2010).

Spletne strani:

GIBANJE #15O. Dostopno prek: www.15o.si (15. oktober 2011).

Uradna dokumentacija:

Zakoni:
KAZENSKI ZAKONIK RS. Uradni list RS 55/2008 (15. maj 2008).

Zakoni, dostopni na spletu:
ZAKON O ZUNANJIH ZADEVAH (ZZZ-1-UPB-1). Uradni list RS 113/2003. Dostopno prek: http://
zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO3826.html (18. marec 2008).

Vladni dokumenti:
MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE (2008): Prednostne naloge. Dostopno
prek: http://www.mddsz.gov.si/si/eu2008_mddsz/ prednostne_naloge/ (3. april 2008).

Pogodbe:
POGODBA O NEŠIRJENJU JEDRSKEGA OROŽJA – TREATY ON THE NON-PROLIFERATION OF
NUCLEAR WEAPONS (1968): Dostopno prek: http://www.fas.org/nuke/control/npt/text/npt2.htm (18.
marec 2008).

Resolucije:
VARNOSTNI SVET (1998): Resolucija 1174, S/RES/1174/1998. Dostopno prek: http://ods-dds-ny.un.org/
doc/UNDOC/GEN/N98/167/58/PDF/N9816758.pdf? (20. avgust 2004).