Ata je spet pijan

Čatrovi junaki so zagozdeni med nenavadne življenjske peripetije, so bohemi, nasilneži in omamljeneži. Popis njihovih zaduzanih eskapad je nadvse samonikel; Ata Čatko in njegovi pajdaši živijo brezskrbno, a hkrati tudi nevarno življenje, ki je ves čas na robu med hedonizmom in smrtjo. Čatrova »resnobna« tematika je popoprana z veliko dozo ironije in humorja, kar je za slovenskega pisatelja velik uspeh, saj tukajšnji pisci ulico popisujejo bolj z zagrenjenim in žalostnim priokusom. Čater se izogne t.i. metafizičnim razsežnostim, zato njegov roman dosega pristno karizmo, v katero ni težko verjeti. Roman je samosvoj, čatrovski, večplasten, elementaren, duhovit, junaški, izpoveden, divji, pa spet tak, da skozi nekatere grajske line sije ljubezen s pravo mero patosa. Nekatere junake očitno prepoznamo s scene, le Draganov je več. Tudi takih, ki nikoli ne berejo, a bodo po tem svežem romanu z veseljem posegli in z njim pod pazduho odkorakali v kafič. (Jurij Hudolin)

Avtor spremne besede je Mitja Čander.