Kafkovi Dnevniki so bili desetletja dostopni v obliki, kot jih je uredil in izdal njegov tesni prijatelj Max Brod. Šele pred dvema desetletjema je nastala kritična izdaja po rokopisu, in ta vsebuje tudi nekatera spotakljiva mesta, ki jih je Brod izpustil. Ta mesta na novo osvetljujejo Kafkov odnos do erotike, a vsaj za poznavalce ne spreminjajo radikalno podobe enega največjih pisateljev zahodne kulture.
Tretji zvezek Dnevnikov prinaša zapiske o najbolj usodnih srečanjih pisateljevega življenja: s Felice Bauer, Mileno Jesensko, prvo svetovno vojno in usodno boleznijo, končuje pa se na samem pragu srečanja s smrtjo. Dodani so dnevniški zapiski s potovanj iz leta 1911 do 1913 po Nemčiji, Franciji, Italiji in Švici.