Govorica okuževalca

Govorica okuževalca (Diceria dell'untore) sicilijanskega pisatelja Gesualda Bufalina (1920-1996) je avtorjev literarni prvenec. Gre za natančno zgrajeno in dve desetletji revidirano delo, ki je po objavi nemudoma navdušilo kritiko. Roman je bil nagrajen s književno nagrado Campiello.

Govorica okuževalca je v sodobni italijanski literarni panorami edinstven, v določenih pogledih celo izjemen roman, ki se s svojo tradicionalno zasnovo, tematiko, nabito z dekadentnimi odmevi (bolezen, sanatorij, ljubezen in smrt), ter z metaforično in baročno pisavo oddaljuje od takratnih književnih eksperimentiranj in se postavlja na nivo visoke literature. Prizorišče romana je sicilijanski sanatorij »Trdnjava« pri Palermu, igralci pa za jetiko bolni veterani iz druge svetovne vojne. Med glavnim junakom - pisateljev alter ego – in Marto, bolnico z dvomljivo preteklostjo, se rodi ljubezen brez prihodnosti, sicer bolj iz besed kot dejanj, ki je že od začetka polna ovir. Poleg železnega nadzora redovnic tudi zato, ker tretje mesto ljubezenskega trikotnika zapolnjuje primarij sanatorija, nekak mefisto, ki ga morda bolj pritegne steklenica porta kot pacientovo napredovanje.

Avtorica spremne besede je Nataša Kos, avtor intervjuja s piscem romana je Leonardo Sciascia.