Izginulo pismo

Na prvi pogled se zdi, da ima Gogolj dva obraza: običajno ga predstavljajo kot družbenokritičnega realista ali kot religioznega fanatika, a natančnejši pogled v njegovo zapuščino razkrije, da na mestu, kjer bi morala stati jasna avtorjeva podoba, zeva pravzaprav ogromna vrzel. Tokratni izbor Gogoljeve proze priča ravno o tej vrzeli, o avtorjevi nemoči, da bi samega sebe v celoti ubesedil in razkril, ter o izjemni literaturi, ki se je rodila prav iz te nemoči in strahov. Odlična »maloruska« in »peterburška« proza na eni ter avtorjeva pozna publicistika s tragičnim neuspehom nadaljevanja Mrtvih duš na drugi strani sta namreč le zrcalni podobi ene in iste izjemne ustvarjalne usode ter tragične življenjske poti.

Spremni besedi sta napisala Miha Javornik in Blaž Podlesnik.