Ki od daleč prihajaš v mojo bližino

Verjetno bi težko našli slovenskega avtorja, ki bi svoje pripovedi tako dosledno vpenjal v isti geografski kontekst kot to počne Marko Sosič. Trst ali obmejne vasice tržaškega Krasa so diskretno izrisano, a določujoče ozadje njegovih fikcijskih svetov in njihovih junakov – in ne naključno, saj se omenjeni geografski topos s svojimi družbenopolitičnimi zgodovinskimi konotacijami neposredno navezuje na vprašanje, ki Sosiča kot avtorja najbolj tangira: vprašanje posameznikove identitete v svetu, ki ga, bolj ali manj latentno, obvladujejo antagonistične, agresivne družbene silnice. 

Glavni junak romana Ki od daleč prihajaš v mojo bližino je tržaški Slovenec Ivan Slokar, profesor prirodoslovja, sicer pa človek, za katerega se zdi, da ima vse, kar slehernik potrebuje za izpolnjeno in vsaj relativno srečno eksistenco: skrbno in ljubečo družino, službo, v kateri uživa spoštovanje kolegov, in nima finančnih problemov. Vendarle ima njegovo življenje tudi senco, temno liso iz preteklosti, ki se pričenja raztezati prek sedanjosti – najprej nežno kot tiha melodija iz ozadja, potem pa kot vse bolj oglušujoči akordi, ki junakom ne dopuščajo drugega kot to, kot da jim prisluhnejo.