»Devet krajših zgodb (črtic) in ena malo daljša (novela) so uvod v njegovo veliko literaturo. Splača se prebrati tudi informativno spremno besedo ruske slovenistke Anne Bodrove.« (P.K., Delo)
»Če je kdo kdaj obvladal slovensko nevezavo besedo, je to naš Cankar, ki ga lahko, kot pretežno v vsaki njegovi knjigi, kot mojstra sloga hvalimo nemala v vsaki povedi.« (M., Radio Študent)
|
Takoj po izidu je Knjiga za lahkomiselne ljudi (1901), ki zaznamuje prelom v Cankarjevem ustvarjanju, izzvala najrazličnejše odzive, od navdušenih pohval do popolnega odklanjanja. Cankarju so očitali bogoskrunstvo, nizkotnost, nihilizem, pesimizem, ničejanstvo, anarhizem, socializem ... V tej zbirki kratke proze, polni humorja in samoironije, pisatelj ustvarja galerijo portretov in karikatur, raziskuje različne tipe svojih sodobnikov in jih razvršča pod “povečevalnim steklom”. Cankar ustvarja večdimenzionalno, kolikor se le da celotno podobo življenja in pri tem vedno pokaže drugo stran medalje: zločinec se spremeni v vodjo, revolucionar postane filister, hladni idealistični znanstvenik postane strasten in celo banalen zaljubljenec, hudič in Bog menjata mesti, v njegovem junaku lahko prepoznamo tako avtorja kot bralca.
Avtorica spremne besede je Anna Bodrova.
Preberi odlomek iz knjige
Tako hodi človeštvo svojo pot, hodi nerodno, kakor v sanjah, z zatisnjenimi očmi, in upanje ga vodi za roko.
***
To je hotel, ni mogoče dvomiti o tem: poljubil bi jo bil med velikimi vrati, pričo vseh ljudi - o Bog!
***
Kadar ugasnejo svetilke, se pričenja v mestu najlepše življenje. Vsakdo se čuti v temi samega; kadar izginejo luči, pade prisiljena etiketa in padejo obziri.
|