»Dinamičen slog, priostren z ostrim humorjem, je glavna odlika dela, ki hkrati nakazuje značajsko podobnost avtorice in njene predhodnice.« (Tina Bilban, Bukla)
»Slovenski bralci Moniko van Poemel poznajo po romanu Razlika, v katerem kot glavni junak nastopa govoreči lipicanec. V slovenski prostor se vrača s prevodom knjige Marguerite (Študentska založba), v kateri je pisala o svoji babici. “Naše babice so pomembne, so živa zgodovina in če jih ne spoznamo dobro v življenju, nekaj izgubimo,” je povedala Van Paemelova. Za njen literarni izraz so po Novakovih besedah značili čutnost, sodobno etični angažma in avtobiografskost.« (STA)
|
Marguerite je poetična, čustveno intenzivna in pretresljiva avtobiografska pripoved o njeni originalni in duhoviti babici, ki je med drugo svetovno vojno reševala Jude. Ob spominskem soočenju z mrtvo babico pripovedovalka odkriva minljivost kot človeško usodo in razmišlja o tem, kaj pomeni biti ženska v moškem svetu.
Avtorica spremne besede je Manca Košir.
Preberi odlomek iz knjige
Hotela sem se je znebiti, ona pa se je maščevalno ugnezdila v moji postelji, plesala po zidovih in se skrivala v gneči, da bi se takoj nato prikazala v odvratni tišini, tem vakuumu, ki sem si ga bila ustvarila. In zdaj, ko končno leži pred menoj in še zmeraj strmi vame s tistim svojim umazanim pogledom, nenadoma začutim, kot da sem znova majhna in neobremenjena, in me navda čudna nežnost do te ženske, tako osupljivo samosvoje in vendar tuje, moje babice, ki je nisem nikoli razumela, a sem jo poimenovala z ljubeznijo, Marguerite.
***Naj bo poletje ali jesen, pisanje ali ljubljenje, spominjanje ali pozabljenje, človek ne sme potrošiti svojih sanj, kot bi bile drobiž.
|