»Stasiuk ne skuša fascinirati s popotnimi pripetljaji niti ne navdušiti s poznavanjem dežel, saj nam raje prefinjeno spleta mrežo, pri kateri so njeni vozlički križišča med literaturo in kraji, ujetimi v njo.« (Samo Rugelj, Bukla)
»Če bi znal vsak malo rusko in romunsko, bi ponovil kakšno opisano turo.« (Matej Bogataj, Mladina)
|
Knjiga esejev Andrzeja Stasiuka Na poti v Babadag (2004) vsebuje literarne zapise s potovanj po, kot jo imenuje pisatelj, pozabljeni Evropi: Poljski, Slovaški, Madžarski, Romuniji, Sloveniji, Albaniji in Moldaviji. Stasiukove poti se začenjajo v Karpatih, zakrožijo po dvorišču njegove Srednje Evrope, se včasih razpotegnejo tudi na Balkan, v Albanijo, in se v loku vrnejo v njegovo karpatsko domovino. Na njih so kot jagode na paternoštru nanizana imena krajev in zdi se, da so njihova magična vloga, moč in ves njihov pomen zbrani v pozvanjanju teh imen. Iz knjige ne bomo izvedeli, kakšen je Babadag, kraj s čarobnim turškim imenom, ki mu dolguje svoj zagonetni, pravljični naslov. Zaman bi pričakovali, da bomo v njej brali o resničnih krajih, ki nas bodo tam nekje počakali, da zberemo čas in pogum in jih še sami obiščemo. Babadag nas ne čaka nikjer.
Avtorica spremne besede je Jana Unuk.
Preberi odlomek iz knjige
Mogoče, da so bili na tem z dežjem zalitem koncu sveta sredi zime tujci čisto vsakdanja stvar.
***
Težko je opisati Comrat, tako slabo opazen je. Pelješ se skozi mesto, ki ga je komaj videti. Stojijo hiše, so ulice, ampak to so samo skice, komajda izoblikovani provizoriji, žalost snovi, ki se je strdila na pol poti k izpolnitvi, oslabela na polovici oblike.
|
Plačevanje preko PayPal-a in kreditnih kartic omogoča: 