»Kranjec je z romanom, ki je nastal v času, ko je Evropa že z grozo pričakovala drugo svetovno vojno, ustvaril brezčasen poklon dobroti, ljubezni, pravičnosti in slogi med ljudmi.« ( Bukla) »Kranjčev roman je kljub desetletjem od nastanka ohranil svoje odlike in s svojim čustveno navdahnjenimi zgodbami govori tudi današnjemu bralcu.« (Mošte Kunej, Kmečki glas)
|
Ob stoletnici avtorjevega rojstva smo se odločili za ponatis Povesti o dobrih ljudeh, ki je, ob romanu Strici so mi povedali, njegovo ključno delo. Kranjec je roman prvič objavil leta 1940, tako rekoč na pragu svetovne morije, kar mu je takrat in še dolgo po tem dajalo poseben čar, o čemer pričajo številni ponatisi in tudi filmska upodobitev. Povest o dobrih ljudeh je pripoved o ljudeh, ki živijo ločeno od ostalega sveta v idiličnem, varnem, tihem in brezčasnem okolju na samotnem otoku med številnimi Murinimi rokavi. Pisatelj se je osredotočil na opisovanje njihove notranje lepote in dobrote. Poseben ton dajejo romanu poetične podobe narave in iskanje občutka presežnega v njej.
Avtorica spremne besede je Helga Glušič.
Preberi odlomek iz knjige
Kar ni moglo nekoč vzbuditi občutka lepote, je zdaj postalo lepo. *** To je pravljica o malih, a dobrih ljudeh, ki so živeli morda pred davnim, morda pred nedavnim v tistem čudovitem kraju pri Muri, kjer je toliko močvirnih jarkov kot nikjer na svetu.***
Bil je čas ene same pesmi.
|