Razodetja

Razodetja, najnovejši (ne več) dramski tekst za gledališče Dušana Jovanovića so žanrski hibridi, neukrotljivo tkanje misli, samocitatov iz igre Karamazovi ali Prevzgoja srca, priličenje tega besedila novemu okvirju pomilenijskega sveta, v katerem živimo. naše branje usmerja užitek, ki se hrani prav iz jovanovićevske zavesti, da umetnost lahko nastaja samo kot arhaično kljubovanje globaliziranemu in poblagovljenemu sedanjiku ideološke nestrpnosti in ekonomskega liberalizma. Prav primerjava s Karamazovimi pokaže, da tokrat ne gre več za dramsko pisavo, ki je namerno precej klasično usmerjena, ampak smo (podobno kot npr. pri Uganki korajže) res onstran drame. Jovanović presega na odprto dramaturgijo, zaključek je prepuščen bralcu, kljub temu da ironična ali cinična poanta, ki zaključuje tekst, pušča možnost uganiti končni položaj.

Avtor spremne besede je Tomaž Toporišič.