V Slepem potniku je optika od širšega, zgodovinsko pogojenega dogajanja, značilnega za prva dva Merčeva romana, zaobrnjena k okolju, v katerem mora posameznik iz dneva v dan določevati svoje življenjske koordinate. V tem okviru avtor izraziteje razvije vprašanje ljubezni sodobnega človeka.
Osrednji lik romana, bivši legionar Urban Franc, v kletnem bivališču, kamor se je vrnil s tavanja po morju, prisluškuje svoji želji do Kristine Lavrenčak. Toda tudi tu ljubezensko tematiko neprestano zakrivajo naplavine zunanjega sveta, junakovo blodenje po neštetih pokrajinah ženskega telesa, njegova zaznamovanost z materjo in otroštvom. Kot da je sleherni odgovor na spraševanje o možnostih ljubezenske uresničitve posredno vedno govor o zatrtosti in nemoči, o ljubezni, ki ne preseže poltenosti, želje po oblasti nad telesom drugega.
Da je imeti v lasti fizis človeka in s tem fizični svet v celoti glavni imperativ Merčeve literature, kažejo tudi odlomki o preroškem iskanju boga, individualne prihodnosti in prihodnosti človeštva, ki v Slepem potniku prepredajo gmoto časov, občutenj in oseb. Z njimi pisatelj opazno protestira zoper aktualne milenaristične ideologije. Obenem pa s svojim neutrudnim tokom besed sam najbolj strašljivo izrisuje prihodnost duha, ki živi pod bremenom suverene znanstvene misli na eni ter praznoverja ob prelomu tisočletja na drugi strani. (Ignacija J. Fridl) Preberi odlomek iz knjige
Groza mrtvih in trpečih in pregnancev se bo polegla, porazgubila med novorojenimi ljudmi, vojna bo pozabljena. Pekel je v sedanjosti. Za vnaprej ni možen, za vnaprej je izmišljotina.
***
Jasnovidno se je zasmejal. Vedno je imel to v sebi, da je z govorenjem že definiral neko resnico, da se dogaja, čeprav ni imel nobenih pravih dokazov za to.
***
Zaspala je ob njem, ne da bi začutila dreget njegovega telesa. Njegovo telo se ni pomirilo, samo potajilo se je.
|
Plačevanje preko PayPal-a in kreditnih kartic omogoča: 