Težko je najti dobrega človeka

Zbirka devetih kratkih zgodb Dobrega človeka je težko najti, ki je v izvirniku izšla leta 1955, zapolnjuje eno večjih prevodnih vrzeli s področja književnosti, pisanih v angleščini. Slovenski bralci se bodo namreč po več kot polstoletnem zamiku naposled srečali s Flannery O’Connor (1925-1964), eno najvidnejših predstavnic bogate in navdihujoče, četudi mračne literarne tradicije ameriškega Juga, njegovega propadanja in njegovih ‘prekletih’ prebivalcev.

Opus Flannery O’Connor, ki jo literarna veda po pravici omenja v isti sapi z Williamom Faulknerjem, Carson McCullers in Eudoro Welty,  je zaradi pisateljičine zgodnje smrti pri komaj 39-ih letih po dolgotrajnem boju z boleznijo avtoimunskega sistema lupus resda skromen in obsega le dva romana in dve zbirki kratkih zgodb. Kljub temu pa zlasti slednje, v katerih prevladujejo elementi grotesknosti, duševne in telesne krutosti, pohabljenosti, nasilja in ironije, nedvomno predstavljajo enega od vrhuncev ameriške pripovedne proze 20. stoletja.

Zgodbe Flannery O’Connor, goreče katoličanke, ki se je vse življenje napajala pri bogati kulturni, duhovni in religiozni tradiciji ameriškega Juga in njegovih prebivalcev, pa s svojim jedrnatim slogom, motivno-tematsko kompleksnostjo in mojstrsko karakterizacijo bistveno presegajo okvire ‘regionalnega’. To so univerzalne zgodbe o slehernikovem padcu in njegovi (ne)zmožnosti odrešitve in zveličanja, ki pa nikoli niso enoznačne, temveč ostajajo odprte za različne interpretacije.

Avtor predgovora in spremne besede je Nikolai Jeffs.