UVODNIK
Barbara Beznec in Andrej Kurnik: Revolucija ljubezni
EVROORIENTALIZEM
Mirt Komel in Blaž Ilc: Evroorientalizem K. E. Fleming: Balkan in balkansko zgodovinopisje Blaž Ilc: Trdoživost evroorientalizma Jan Ifversen in Christoffer Kølvraa: Evropska sosedska politika kot politika identitete Tanja Petrović: Gnezdenje kolonializmov: Novi in stari obrazci izključevanja na obrobju Evrope Mitja Velikonja: Anatomija perifernega uma Marinko Banjac: (Ne)zaželeni sosed: Grožnja in varnost v diskurzu evropske imigracijske politike Mirt Komel: Jezikovni vidiki evroorientalizma Nina Vobič Arlič: Slovenska nacionalna identiteta in islam Danijela Majstrović: Zapuščeno dvorišče (Z)NOVA MEDICINA
Jana Šimenc in Tomi Bartole: (Z)nova medicina Tanja Kamin in Mirjana Ule: Novodobni stevardi zdravja Dušan Rutar: Zdravje za vse kot sodobna imperialistična utopija Tomi Bartole: “Magicinski” diskurz: primer epilepsije Jana Šimenc: Alergije: (psevdo)patologija Uršula Lipovec Čebron: Od kulture nezaupanja do selektivnega sočutja: prosilci in prosilke za mednarodno zaščito v slovenskem zdravstvenem sistemu Katerina Ferkov: Spolnost v tretjem tisočletju: Uravnovešanje energij Mojca Ramšak: Avtopatografije med etiko in poetiko Luka Omladič: Filozofska bioetika: med znanostjo, pravom in politiko Miloš Pahor: Evtanazija - njen zagovor Roman Paškulin: Ibogainska medicinska subkultura kot sestavni del gibanja za zmanjševanje škode na področju drog
ČLANKI
Beata Akerman: Kako bi bilo, če bi en dan jecljali? Jernej Mlekuž: ČAPAC.SI ali o burekalizmu in njegovih ugrizih Bogomir Novak in Janez Kolenc: Pedagoški pomen polemike med Luhmannom in Habermasom Lana Zdravković: Paradoks koncepta človekovih pravic in boj zoper odrekanja državljanstva kot življenje emancipacijske politike Andrej Kurnik: V iskanju proletarske neodvisnosti: Kriza in možnost razklenitve kapitalističnega razmerja
RECENZIJE
Robert Bobnič: Punk v Turčiji, Turčija v punku: zgodovinski oris turškega punka Nataša Velikonja: Arheološka reprezentacija spolov kot konstrukcija spolov
Preberi odlomek iz knjige
»Evroorientalizem« je skovanka, ki se po eni strani opira na Saidovo in na njem temelječe študije o orientalizmu, po drugi pa na najnovejše študije Balkana, ki so poudarile potrebe po hkratni distanciaciji in rekonceptualizaciji samega Saidovega koncepta. Balkanizem, tako pravijo novejše študije, postaja ekvivalent za neko specifično polje raziskovanja, ki je še bolj kot bližnji Orient »notranji drugi« Evrope. Medtem ko je Said definiral bližnji Orient kot »intimno nujnost« Evrope in na tej podlagi konstruiral polje svojega raziskovanja, so novejše študije o Balkanu svoje področje raziskovanja konstituirale skozi definicijo »zunanje notranjosti« ali »tuje notranjosti«, kot liminalno področje med »pravo« Evropo in Orientom, da bi ponazorile, da orientalizem in balkanizem nikakor nista ista zadeva. ( Mirt Komel, Blaž Ilc, Evroorientalizem) ***
Zakaj se je vedno znova treba vračati k razmisleku o medicini? Medicina pač nikoli ne pride do nas. Seveda to ne pomeni, da nimamo nič opraviti z njo, da ne hodimo v bolnišnice in zdravstvene domove, da ne spremljamo svojega zdravstvenega stanja, da ne jemljemo farmacevtskih sredstev in podobno. Da medicina nikoli ne pride do nas, pomeni zgolj to, da do nas dostopa vselej na določen, njej lasten način. Prihaja z določenimi diskurzi, podobami, simboli in ideologijami. Ne praviva, da se »sama medicina« dejansko skriva za temi vzdevki. Ti jo namreč konstruirajo kot medicino. Povedati želiva zgolj, da v tem dostopanju nismo ničesar razumeli, saj nas vselej potegne v vrtinec smisla, ki nas zadovolji. ( Jana Šimenc in Tomi Bartole, (Z)nova medicina)
|