Latinska Amerika in (ne)moč oblikovanja

Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo (št. 222) prinaša dva obsežna tematska sklopa LATINSKA AMERIKA in (NE)MOČ OBLIKOVANJA ter recenzijo.

LATINSKA AMERIKA: »Za vse luč, za vsakogar vse, za nas radostni upor!« predstavlja upore v neoliberalnem laboratoriju, teorije in prakse, ki jih ustvarjajo delavci, kmetje, študentje, uporniki. »To je naša preprosta beseda, ki se hoče dotakniti src preprostih in skromnih ljudi, kot smo mi, pa tudi ljudi, ki so prav tako kot mi, dostojanstveni in uporni«. Tako diskusijo o uporih prične Zapatistična vojska nacionalne osvoboditve v Šesti deklaraciji iz Lakadonskega pragozda, ki pričenja novo, drugačno politiko za Mehiko in svet.  Dvanajst avtorjev, ki večinoma ustvarjajo ali delujejo v Latinski Ameriki, nam s koherentnimi raziskavami in inovativnimi metodami predstavijo boje in raznolikost političnih delovanj v Argentini, Braziliji, Mehiki, Gvatemali, Kolumbiji, Venezueli Bolivariani itn., ki se pričenja med ljudskimi kuhinjami, iskanjem izgubljenih sinov in hčera, na obrobjih ali v centrih, na vojnih ali degradiranih območjih itn.  Prispevke je zbral in uredil Gašper Kralj ter nam sodobne politične prakse kot izkušnjo in vzpodbudo za naša prihodnja delovanja ponudil v izjemno zanimivo branje.

(NE)MOČ OBLIKOVANJA
V sodobnih socioloških študijah se vloga oblikovanja največkrat prikazuje skozi prizmo potrošniške družbe. Oblikovanje se še vedno razume kot nekakšen filter, ki poskrbi za pravo zmes funkcije, estetike in po možnosti tudi morale. Torej pristop, ki je zrasel na teorijah iz konca devetnajstega stoletja, ko je bilo oblikovanje nekakšen "umetniški" kanal med proizvajalcem in naročnikom/kupcem. Navkljub relativno številnim manifestom, ki so spremljali razvoj oblikovalske stroke, so se na področju teorije oblikovanja šele na prehodu v postmodernizem pojavili prvi pozivi k večji prepoznavnosti in uveljavitvi vloge oblikovanja v sodobni družbi. Žal so bile spremembe v zadnjih tridesetih letih skoraj nične, saj se razmišljanja niso premaknila dlje od oblikovalskih krogov. Posledično igra oblikovanje v družbi in njenih socioloških študijah le marginalno vlogo z nizko stopnjo prepoznavnosti.
Če torej v svetu govorimo o slabi prepoznavnosti teorije oblikovanja, predvsem v širši družbi, slednjo pri nas še v stroki komaj zasledimo. Oblikovalski tematski blok je tako prva zbirka esejističnih besedil pri nas, ki se poglobljeno ukvarjajo z vprašanji teorije oblikovanja s poudarkom na vlogi oblikovanja v sodobni družbi. Predstavljajo jih Tanja Berčon, Petra Černe Oven, Victor Margolin, Katherine McCoy, Barbara Predan, Lidija Radojević, Maurizia Vitta in Oliver Vodeb.