Podobe prednic, udeleženost, Islam in sodobnost

Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo  (št. 221) ponuja tri tematske bloke PODOBE PREDNIC, UDELEŽENOST, ISLAM IN SODOBNOST ter recenzije.

PODOBE PREDNIC je navihan blok prispevkov desetih avtorjev in avtoric, ki ga je uredila Tatjana Greif. Boris Kavur odkriva nedokončanost emancipatoričnega potenciala arheologije spolov. Sian Jones in Sharon Pay razpravljata o strategijah, s katerimi ženske prevzemajo nadzor nad lastno preteklostjo. Ker preteklost odseva in krepi sedanjost, je revizija spolov toliko bolj pomembna. Da je seksualnost igrala pomembno vlogo v razvoju primatskih sistemov sporazumevanja in izvoru jezika, pri izdelavi in uporabi orodja dokazuje Maja Gašperšič. Frans de Wall poziva k ukinitvi lažnega dualizma, ki temelji na puritanskih zakonih »civilizirane« družbe. Maja Šuštaršič pokaže, da interpretacije, ki so se na področju prazgodovinskih študij zvrstile do danes, pogosto povedo več o ljudeh, ki so se jih domislili, in o času, v katerem so nastale, kot o tistih, na katere se nanašajo. Tatjana Greif prikaže, zakaj se znanstveni aparat, ki je 150 let obvladoval razlage prazgodovinske plastike, še nikoli doslej ni tako zamajal. Vesna Merc reflektira konstrukcijo družb in spolov v nekdanjih jugoslovanski in slovenski arheološki literaturi, Maja Sunčič pa nas sprehodi skozi postelje antičnih žensk. Roberta Gilchrist pokaže, kako je seksualnost srednjeveških redovnic lahko postala mesto vzvišenih občutij in ekstatičnih stanj zavesti.

UDELEŽENOST išče možnosti opazovanja, raziskovanja in delovanja, ne da bi pozabili na opazovalčevo (svojo) udeleženost. Avtorji se odpovedujejo varnosti, ki jo nudi ideja objektivnega, neodvisnega sveta »tam zunaj«. Sprejemajo in raziskujejo možnost, da kot opazovalci vplivamo na opazovano, pa tudi, da tisto kar opazujemo spreminja nas. Takšen pogled imenujejo stališče udeleženosti. Avtorji se sprašujejo kako raziskovati ob upoštevanju navedenega stališča in kako delovati, če stališče udeleženosti vzamemo eksistenčno zares.
Matej Černigoj išče skupno jedro spoznavanja, ki je osnova tako neudeleženemu (objektivističnemu) kot spoznavanju z lastno udeležbo. Prispevek Urbana Kordeša pa poda pregled metodoloških sprememb, ki jih s sabo nosi stališče udeleženosti. Tema filozofskima poskusoma sledijo orisi implikacij stališča udeleženosti na nekaterih konkretnih področjih: Lea Šugman-Bohinc, Miran Možina in Leonida Kobal poročajo o udeleženem pristopu k psihoterapiji. Helena Jeriček se ukvarja s povezavo med različnimi definicijami pojma zdravje in epistemološkim stališčem njihovih avtorjev. Prispevek Mateja Cepina pa izpostavi temo potencialov, ki jih sprejetje stališče udeleženosti prinaša v izobraževanje. Katarina Majerhold predstavlja stališče udeleženosti, ki ni neposredno vezano na kibernetično epistemologijo, v relativno mladi filozofski praksi in disciplini – t.i. filozofskem svetovanju, ki ima po svetu in tudi pri nas čedalje več privržencev.

ISLAM IN SODOBNOST sestavljajo tri besedila mladih družboslovk – Simone Rajšp, Ane Frank in Špele Šebenik, ki so z odliko diplomirale s temami iz področja islama. Urednik Aleš Črnič vzame poglobljene študije kot izziv za boljše razumevanje kompleksnosti sodobnega sveta, ki se srečuje in ki ga srečuje islam. Teksti nastajajo kot poglobljene študije, ki obravnavajo nekatera izmed najbolj perečih vprašanj sodobnega islama. Odgovarjajo na vprašanja kako in v kakšnem kontekstu nastajajo in se utemeljujejo moderne interpretacije mučeništva odnos do žensk in religijsko motivirano nasilje, mučeništvo in džihat.