Arhonti biti. poskus filozofije vere

Delo se, kot nakazuje že naslov, ukvarja z odnosom med vero in filozofijo ter z možnostmi, kako lahko filozofija sploh pristopi k fenomenu vere. V uvodnem poglavju so razloženi nekateri osnovni pojmi, ki so povezani s tematiko. V ožje filozofskem delu obravnava razumevanje religije in svetega pri Schleiermacherju, Heideggru, Ottu in Levinasu. V naslednjih dveh poglavjih sooča teološki in filozofski pristop k Bogu, in sicer skozi papeške enciklike, ki govorijo o filozofiji, ter ob možnostih in mejah naravne teologije. Zadnje poglavje se ukvarja z vprašanji gnostikov in z njihovim pristopom, povezanim z razumevanjem vere in teologije. Čeprav je avtorjeva erudicija interdisciplinarna, je delo po svoji temeljni zasnovi filozofsko. Sam se zaveda, da je filozofija vere nekaj, kar lahko obvelja le kot »poskus«, hkrati pa gre tu za vprašanja, ki jih ne moremo enostavno zavreči. Zgodnje krščansko vprašanje odnosa med gnosis (spoznanje) in pistis (vera) je namreč aktualno še danes, ali morda danes zopet bolj, kot se je zdelo pred desetletji. Posamezne izmed tem, ki jih avtor obravnava, so bile v slovenskem prostoru sicer že odprte, veliko pa je novih; tisto, kar posebej odlikuje to knjigo, pa je, da so te navidez raznorodne problematike zajete skupaj, z enotnega vidika, in brez vnaprej predpostavljenega rezultata. Tako se lepo pokaže, kako je končni smisel vsake erudicije, ki meri na filozofijo, zopet »le« spodbuditev mišljenja.