O gojenju svobode

Američan slovanskega porekla Michael Novak je predstojnik katedre za religijo, filozofijo in javno politiko na inštitutu American Enterprise Institute. Tam je tudi vodja socialnih in političnih študij. Leta 1986 je predsedoval ameriški delegaciji, ki je obiskala Odbor Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi. Je dobitnik mnogih pomembnih nagrad, med drugim Templetonove nagrade za razvoj v religiji in mednarodne nagrade Ustanove za svetovni kapitalizem (Institution for World Capitalism). Je avtor več kot petindvajsetih knjig, soustanovitelj in nekdanji izdajatelj revije Crisis ter kolumnist za National Review in Forbes. Michaela Novaka najbolje poznamo zaradi njegove obširne raziskave ideala in prakse ‘demokratičnega kapitalizma’ in njegovega temeljnega dela Duh demokratičnega kapitalizma (The Spirit of Democratic Capitalism) iz leta 1982. Do sedaj še nobeno njegovo delo ni bilo prevedeno v slovenščino.

Novakova zadevna knjiga daleč presega obrambo tržnih institucij, saj ponuja celostno vizijo svobodne družbe – v vseh njenih razsežnostih, politični, moralni in kulturni, pa tudi gospodarski. Namen knjige O negovanju svobode je poudariti to širšo razsežnost Novakove misli z objavo različnih esejev o tem, »kako poskrbeti, da bo republika delovala«, če si sposodimo naslov Novakovih predavanj iz leta 1987. Če je svobodna družba zmagala v razpravi s socializmom, ni zmagala v razpravi s sabo: če želimo ustvariti ali ohraniti svobodno družbo, je treba skrbno paziti na to, kar Novak imenuje ‘moralna ekologija’, saj lahko le tako preprečimo, da bi jo spridil moralni relativizem. Tu zbrani eseji ostro kritizirajo moralni nered, ki demokratične družbe kljub njihovi izjemno veliki produktivnosti in svoboščinam ogroža z razkrojem družin, vse večjim kriminalom, razbohoteno vlado, ki krni človeški duh, in navsezadnje s tistim, kar je papež Janez Pavel II. imenoval ‘kultura smrti’, se pravi z zmanjševanjem vrednosti človeškega življenja, ki ogroža tiste, ki so v družbi ranljivi: nerojene, nebogljene, starejše. Svobodna družba, opozarja Novak, bo preživela samo, če samo sebe utemelji na moralni resnici, ki jo presega. Tri poglavitne rdeče niti esejev O negovanju svobode – vsaka je bistven del Novakove družbene misli kot celote – so: Človekova narava: dostojanstvena in grešna; Svoboda in resnica; Od države do civilne družbe. Z izpostavitvijo teh treh tem pa ne mislim zanikati obstoja drugih bogatih tokov, ki tečejo skozi delo O negovanju svobode: avtor se spoprijema z ‘dolgčasom’ demokratičnih kapitalističnih družb; polemično povzema ‘whigovsko’ tradicijo politične misli, ki je odprta za napredek, a spoštljiva do preteklosti, in poteka od Tomaža Akvinskega do F. A. Hayeka; raziskuje vznemirljivo stičišče religije in demokracije, osrednji pomen družine za svobodno družbo in nenehen obstoj tragedije; poleg tega ustvari še veliko drugih prispevkov k neokonzervativni politični teoriji. Novak je kompleksen mislec, ki si prizadeva za sintezo klasičnih vpogledov v možnosti in omejitve človekove narave, usode in sodobnih institucionalnih izboljšav, ki varujejo posameznika pred samovoljno oblastjo v politiki, gospodarstvu, na področju morale in v kulturi.