Poetika

Filozof Aristotel (384–322 pr. n. š.) je epohalna osebnost takšnega formata, da bi kateremukoli njegovemu delu težko odrekali velik pomen za znanost in kulturo. Gotovo pa so nekatera njegova dela še posebno izjemna. Eno od njih je Poetika, delo s področja filozofske estetike in teorije umetnosti, za katero smemo trditi, da je najpomembnejše tovrstno besedilo v zgodovini človeške misli sploh. Aristotel v njem obravnava predvsem dve umetniški obliki: tragedijo in epiko, pri čemer večji del razprave nameni prvi. Skozi premislek o njima se srečujemo z osrednjimi kategorijami in topikami zahodne misli o umetnosti: “posnemanje” , katarza (, “očiščenje”), diferenciacija literarnih zvrsti, razmerje med umetnostjo in zgodovino … Aristoteles je s svojimi pogledi iz Poetike neizmerno vplival na prihodnje čase vse do današnjih dni. Naša izdaja je ponatis druge, dopolnjene izdaje prevoda Poetike izpod peresa akademika prof. dr. Kajetana Gantarja (Cankarjeva založba, Ljubljana 1982). Ponatisnili bomo tudi njegov uvod in bogate opombe. Gantar v uvodu s suvereno jasnostjo erudita umesti Aristotelovo Poetiko v zgodovino in poda zanesljivo informacijo o najpomembnejših tolmačenjih Aristotelove estetike (npr. pojma katarze). Obenem bralca jedrnato informira o Aristotelovi kritiki Platona in o vse prej kot zanemarljivem vplivu Aristotela na slovensko estetiško oz. kritiško misel. Naši novi izdaji bomo dodali še slovarček s pojasnitvijo pomembnejših izrazov izvirnega besedila. Poetika je zaradi svojega bogastva zamisli in temeljnega mesta v zgodovini kulture delo, ki ne sodi zgolj na polico vsakega humanista in družboslovca, ampak k lektiri vsakega duhovno ozaveščenega posameznika. Je eden od neizčrpnih in nepresegljivih virov zahodne in svetovne kulture, h katerim se hote ali po nuji vedno znova vračamo, vsaka epoha in generacija po svoje.