|
Avtor utemeljeno pokaže, da človek ni prvenstveno naravnan egoistično in konkurentsko, ampak na sodelovanje in ujemanje. Možgani nagrajujejo posrečene odnose med ljudmi tako, da izločajo snovi, ki povzročajo dobro počutje in zdravje. Kot pravi Bauer: "Najboljša droga za človeka je človek." Jedro vse motivacije je vzajemna človeška naravnanost, pozitivno vrednotenje in iskanje pravega ljubezenskega odnosa prejemanja in dajanja. Pri dalj časa motenih odnosih ali odsotnosti pogojev za njih lahko pride do sesutja motivacijskega sistema. Šele takrat nastopi agresija. Bauer ne opisuje le, kako delujejo naši "socialni možgani", ampak bralcu predoči tudi, kakšne posledice imajo ta spoznanja za človekovo življenje-od vzgoje preko poslovnega komuniciranja do vprašanj vojne in miru. Izhajajoč iz aktualnih nevroloških odkritij, knjiga oriše človeka, ki je fiziološko naravnan na sodelovanje in tako nasprotuje sociobiološkim predstavam Dawkinsa in drugih. Avtor podaja nov pogled na celotno biologijo: tudi geni so vse kaj drugega kot egoistični. Gonilo vsega živega ni "vojna narave", ki jo je postuliral Darwin. Osrednja motiva narave sta sodelovanje in ujemanje.
|