V času, ko je umetnosti možno kar koli, je za Dantoja posebej nujno vprašanje, kaj je tisto, kar določenim stvarem podeljuje status umetniškega dela in jih tako razločuje od navzven povsem nerazločljivih stvari, ki nimajo umetniške vrednosti.
Iz te perspektive, ki je pravzaprav poziv k ponovnemu ovrednotenju umetnosti, pa je filozofija umetnosti hkrati že srce filozofije, v kolikor zastavljeno vprašanje zahteva globinsko interpretacijo pojavnega sveta. In ravno o tem govori pričujoča Dantojeva knjiga Filozofsko razvrednotenje umetnosti, s katero tega filozofa umetnosti in filozofa življenja prvič v knjižni obliki predstavljamo slovenskem prostoru. Ne samo o tem, da “ko spremeni umetnost, se dokončno spremeni vse” , ampak tudi o tem, da je bilo filozofsko razvrednotenje umetnosti potrebno, da je bilo filozofiji vrnjeno sporočilo, a v spremenjeni obliki. Zaradi tega njegovo delo ni nikoli gola provokacija, ampak je vedno “disturbacija”, kar je dantojevski izraz za umetnost, ki je sposobna zadeti v živo, spremeniti, ustvariti razliko v tem svetu, ki se vedno bolj reproducira, kopira, duplicira.