Italijanski filozof Giorgio Agamben si v pričujoči knjigi zastavlja vprašanje o razmejitvi med človekom in živaljo. V kitičnem dialogu s številnimi znanstveniki in filozofi, še posebej s Heideggrom, definira potek meje v človeku samem. Šele ko človek suspendira svojo živalskost, se mu odpre svet. A obenem človek skupaj s svojo živalskostjo izobči tudi svoje življenje v območje izrednega stanja. Razmerje med človeškim in živalskim, med bios in zoe, tako postane odločilni moment teorije politične emancipacije, polje, v katerem se križajo številni ključni aspekti Agambenove filozofske misli.