V zadnjih letih osemnajstega stoletja je klinika doživela nenavadno preoblikovanje. "Dobila je lastno delovno področje, ne več omejeno na tisto, kjer se neka vrednost izreka, pač pa koekstenivno s tistim, kjer se ta vednost rojeva, preizkuša in dopolnjuje; postala naj bi eno s celoto medicinske izkušnje."
Michel Foucault z gosto mrežo referenc in analirtčno briljanco rekonstruira okoliščine in posledice radikalnega zgodovinskega premika, v katerem vznikne t. i. klinični pogled. Predpogoj zanj je spremenjen odnos do govorice in smrti, do vidljivega in izrekljivega, vrh nove vednosti o bolnem posamezniku pa predstavlja vzpostavitev patološke anatomije. Spoznanja in spremembe kliničnih metod tistega časa zaznamujejo medicino in naravoslovje vse do današnjih dni in sodoločajo temeljne dispozicije naše vednosti. Rojstvo klinike je zato mnogo več kot izjemen (in izjemno napisan) case study, je intrigantno napotilo, kako brati naš danes skozi prizmo metamorfoz vednosti v zgodovini idej.