Bagrjana in Slovenija

Knjiga odstira skrbno varovano skrivnost o povezanosti največje bolgarske pesnice Elisavete Bagrjane (1893–1991) s Slovenijo. Od leta 1932, ko je prvič obiskala Ljubljano, do leta 1940 je Slovenijo redno obiskovala in se družila z intelektualci, s katerimi je ohranila prijateljsko razmerje vse svoje dolgo življenje. Med njimi so bili: Izidor Cankar, Oton Župančič, France Stele, Božidar Jakac, Miha Osolin, Pavel Golia, Ivan Noč, France Bevk, Alojz Gradnik, Fran in Vera Albreht, Igo Gruden, gospodarja gradu Strmol Rado in Ksenija Hribar, Matej Bor, Božidar Borko, Tone Potokar, Matej Rode, Katja Špur in mnogi drugi. Bagrjana je bila prepričana, da je Slovenija odigrala veliko vlogo v njenem življenju in delu, zato je bila zelo naklonjena njeni kulturi in ljudem. Bralec se bo seznanil s težko dostopnimi arhivskimi gradivi: pismi, fotografijami, dokumenti in dejstvi o bolgarski pesnici in kulturni situaciji iz tistega časa, pa tudi o zgodovinskem kontekstu na Balkanu in o tesnem sodelovanju med Bolgari in Slovenci na področju umetnosti, ki je bilo kasneje prekinjeno zaradi političnih in ideoloških razmer. Avtorja sta dala besedo strokovnjakom in pričam iz Slovenije in Bolgarije, ki so izrisali avtentično sliko življenja v naših dveh državah v 20. stoletju, pa tudi dvolični odnos totalitarne oblasti do intelektualcev. V knjigi je prvič objavljen tudi celotni slovenski lirski opus Elisavete Bagrjane, ene izmed najizvirnejših pesnic evropskega modernizma v obdobju med obema vojnama.