Jutra v Rusiji

“Tradicijo težko dostopne in že nekoliko azijatsko eksotične, po drugi strani pa domačno slovanske (a ravno dovolj oddaljene) velike Rusije popisujejo številni popotniki. Prvikrat se je odpravil na meje Evrope s slovenskim ozemljem tesno povezani plemič Žiga Herberstein že v 16. stoletju, sledili so mu številni avanturisti, predvsem pa specifičen tip popotnikov, ki je potoval po ruskih prostranstvih s pomočjo literature. Kot zapiše Milan Jesih: “Še dandanes, kadar pomislim na dobro debelo branje (ko človeka ne preganja nobeno nujno delo in nobena grda skrb), mi srce pohiti bit na odprto vzhodno stran.”

Kljub čustevni navezanosti na rusko literaturo, pa so slovensko-ruski literarni stiki vse prej kot tesni. Če slovenski prevajalci in založbe vsaj za silo sledijo sodobni ruski literaturi, je vzhodna meja slovanstva do slovenske literature bistveno bolj ravnodušna. Zato se je Študentska založba v maju leta 2004 odločila za naskok skoraj sto petdeset milijonskega trga in z izbranimi avtorji obiskala Moskvo in St. Petersburg. Udeleženci odprave so se že ob odhodu zavezali, da bodo pripevali svoj delež imagu Rusije v Sloveniji in po vrnitvi napisali tekste z rusko tematiko. Z nami je bil tudi fotograf Jože Suhadolnik, ki je potovanje spremljal skozi oko svojega fotoaparata. Pod svoje okrilje je prispevke Toma Virka, Gorazda Trušnovca, Aleša Štegra, Dušana Šarotarja, Mojce Kumerdej, Milana Jesiha, Polone Glavan, Mitje Čandra in Jelke Ciglenečki vzela revija Balcanis, ki se tradicionalno posveča literaturi slovanskih narodov, za to priložnost, pa je svoj pogled usmerila dlje na vzhod kot običajno. Ruska duša, ruski totalitarizem, vloga ženske in tujca v Rusiji, lebdeč varljiv odsev St. Petersburga, moskovski kaos. Teme, ki so se zdele avtorjem ključne, so presenetljiva stalnica pisave o Rusiji. Vizija Rusije v verzu, eseju in kratki prozi. Morda je avtorjem skupna le ugotovitev, da Rusija svojo skrivnost skrbno varuje.”       Jelka Ciglenečki

Fotografije: Jože Suhadolnik

Izdajatelj: Kulturno umetniško društvo Balkanika v sodelovanju s Študentsko založbo