Monografija o slovenski esejistiki, od njenih začetkov do leta 1950, je logično nadaljevanje knjige rednega profesorja dr. Mirana Štuheca, ki je izšla leta 2003 in je obravnavala slovensko esejistiko v letih 1950–2000. Tudi tokrat jeeden najpomembnejših slovenskih raziskovalcev esejistike, dr. Miran Štuhec, pripravil analitičen in sintetičen esejističnozgodovinski uvid v obsežni korpus, ki je od 19. stoletja naprej sooblikoval duhovno in kulturno podobo Slovencev. Knjiga tako ves čas sledi relevantnim besedilom in avtorjem, upošteva njihove interese, slogovne in jezikovne specifike in svetovnonazorske podlage. Konceptualno se navezuje na podobne obsežne študije doma in v tujini: najprej definira nekaj neobhodnih teoretskih vprašanj, nato napravi zgodovinski pregled kulturnopolitičnega dogajanja in opozori na začetke slovenske esejistike. Potem se v poglavju Problemska in nazorska razhajanja ter stičišča; slovenstvo, kultura, jezik, literatura ukvarja z glavnimi tematskimi vozlišči, v zadnjem, najobsežnejšem delu, pa preide k obravnavanju posameznih avtorjev in del. Upoštevanih piscev je enaindvajset in so razporejeni po časovnem merilu od najstarejšega k najmlajšemu.