Globalna kultura

Globalna kultura predstavlja izvirno znanstveno delo, v katerem se avtorica sooča s ključnimi sociološkimi, kulturološkimi in antropološkimi pristopi k proučevanju procesov kulturne globalizacije. Delo je razdeljeno na Uvod in pet poglavij: Družba tveganja in sociološke poti globalizacije, Navzkrižni pogledi: McDonaldizacija ali glokalizacija; Kultura, identiteta, vmesnosti; Multikulturalizem: nova formula za človeštvo?; Globalno potrošništvo. Vsakemu od poglavij je priložena tudi priloga z vizualnim gradivom, prek katerega avtorica dodatno izpostavlja ključne teme in problematiko posameznega poglavja ter izostruje kritična branja uveljavljenih teoretskih pristopov.

Teoretski okvir vključuje temeljna sociološka dela avtorjev Becka, Giddensa in Robertsona, s katerimi je podano zgodovinsko, družbeno, politično in ekonomsko ozadje procesov kulturne globalizacije. Avtoričin pristop je kritičen in temelji na prevrednotenju modernizacijskih pogledov, po katerih je globalizacija razumljena zgolj kot faza v razvoju modernih zahodnih družb ter razširitev matrice ureditve družbenega, ekonomskega in kulturnega življenja na globalno raven. Sledi soočenje z dvema ključnima teoretskima in interpretativnima blokoma, ki globalizacijo kulture razumeta bodisi v luči hegemonistične ekspanzije zahodnega sveta bodisi kot vselej dinamično razvijanje razmerja med lokalnim in globalnim. Avtorica sprejme model glokalnosti, a ga tudi rekonceptualizira v smeri gibljivih pojmov, ki izključujejo stabilnosti in reificiranja tako globalnega kot lokalnega kulturnega prostora.

V nadaljevanju se sooči s postmoderno, post-strukturalistično in post-kolonialno teorijo identitete, kulture in naroda, s čimer pridobi teoretsko konceptualno podlago za razumevanje sodobnih paradigem globalizacije, multikulturalizma in medkulturnega sporazumevanja. Kritično obravnava pojme kreolizacije, hibridizacije, mestizo in diasporične identitete ter opozarja na pasti nekritičnega prisvajanja pojmovnikov, ki lahko pripomorejo k vnovičnim stereotipiziranjem in reificiranjem kulture in kulturne razlike. Ta poglavja predstavljajo tudi osrednji del celotnega besedila, saj s pomočjo hkratnega analiziranja medijskih, kulturnih in političnih diskurzov in politik reprezentiranja identitete v slovenskem in evropskem prostoru posegajo v razpravo o kulturni globalizaciji na povsem konkretnih zgledih in neuspelih poskusih lokalnega zamišljanja globalne kulture.

Zadnje poglavje se osredotoča na konkretno temo globalnega potrošništva, kjer so povzeti teoretski pristopi iz prejšnjih poglavij ter razviti v kontekstih analize globalne medijske kulture.