Merjenje socialnih omrežij

Analiza socialnih omrežij se v zadnjih desetletjih uveljavlja kot eno ključnih orodij za analizo različnih družbenih pojavov. Zaradi predpostavke o pomembnosti preučevanja relacij med enotami (ki se pojavljajo na vseh področjih družbenega življenja) predstavlja specifičen raziskovalni pristop v družboslovju. Enota analize ni neodvisni, izolirani posameznik, ampak entiteta, ki jo sestavljajo dva ali več posameznikov ter relacije med njimi. Prav zaradi relacijskega vidika analiza socialnih omrežij pomembno nadgrajuje “klasično” družboslovno raziskovanje, hkrati pa zaradi boljših računalniških zmogljivosti, ki omogočajo tudi analizo večjih omrežij, postaja vse vabljivejši in uporabnejši raziskovalni pristop.

Na primer, analiza tokov skozi omrežja sega od zaposlitvene mobilnosti v organizacijah do raziskav o razširjanju drog in nalezljivih bolezni do razširjanja informacij in inovacij v neposrednih ali računalniško posredovanih komunikacijah. Na področju politologije in sociologije je na ta način mogoče raziskovati relacije med različnimi političnimi in/ali drugimi družbenimi akterji, kako prek teh relacij poteka proces političnega odločanja in podobno. Enako velja za raziskovanje relacij med ekonomskimi subjekti. Slednji dve področji sta se z analizo omrežij združili pri preučevanju nacionalnih elit. V organizacijskem raziskovanju je z analizo omrežij mogoče raziskovati strukturo relacij znotraj organizacije (institucije, podjetja itd.) ali med njimi – na primer, kako potekajo komunikacijski tokovi med posameznimi enotami ali skupinami enot, kakšna je vsebina tega komuniciranja, kateri elementi so v teh omrežjih tesno povezani med sabo in kako se vedejo v odnosu do drugih (raziskovanje klik, koalicij ipd.) in podobno. Enega od najpomembnejših vidikov raziskovanja socialnih omrežij predstavlja povezava s širokim področjem socialne opore, tako na področju mentalnega kot fizičnega zdravja in socialno intervencijskih programov, od družine do širše skupnosti ter delovnega mesta in šole. Na tem področju je mogoče raziskovati strukturo in način delovanja omrežij opore ljudi – na koga se ljudje obračajo, kadar so v stiski (npr. v čustveno stresnih situacijah, kot je na primer smrt bližnjega družinskega člana, ob hujši bolezni ipd.), kakšne posledice imajo te interakcije za njihovo zdravje in splošno dobro počutje, kateri dejavniki na to vplivajo.

Učbenik je namenjen tako dodiplomskim kot podiplomskim študentom družboslovja. Sistematično predstavi merjenje v analizi socialnih omrežij, od teoretične navezave na socialno oporo, preko definicij osnovnih pojmov do različnih pristopov merjenja ter načinov preverjanja kakovosti omrežnih podatkov. Opisani so tudi tipični primeri konkretnih raziskav tako v tujini kot v Sloveniji.