Nemška loterija

ZDAJ KOT ŽEPNICA!

Nemška loterija, roman Mihe Mazzinija, enega najbolj branih, prevajanih in nagrajevanih slovenskih prozaikov in scenaristov, je na prvi pogled lahkotna pripoved, umeščena nekam v slovensko zakotje petdesetih let. A že v prvi četrtini smo na poti v večplastno zgodbo, ki jo pletejo na trenutke paranoični, sramežljivi in prebrisani protagonisti. V slogu noir kriminalke bralca v kratkem romanu doletijo številna presenečenja in neizogibni ljubezenski trikotnik. Vendar pa v tem negotovem svetu obstaja tudi nekaj trdnega, nekaj kar nas spremlja od včeraj, danes in nas bo tudi jutri: pohlep. Pohlep je namreč čustvovanje, ki ima samo eno dimenzijo in ima v vokabularju samo eno sintagmo: še daj!

Pod pretvezo preproste žanrske zgodbe, ki bralca povsem potegne vase, Mazzini pravzaprav govori o velikih temah človeštva: o pohlepu, o ideologijah, naivnosti in idealizmu, pa tudi o razlikah med moškim in žensko.

Dijana Matković, Playboy

Branje Nemške loterije je kot gledanje filma, v katerem se pred gledalcem razgrnejo vsi prizori hkrati ... Njegova največja odlika je, da je namenjen bralcem.

Manca Renko, Delo

Fatalni ljubezenski trikotnik po socialistično.

Samo Rugelj, Bukla