V Slepem oknu spoznamo petdesetletnega filozofa, ki si kupi komoro za lebdenje na vodi, da bi v njej laže razmišljal. Kmalu ugotovi, da lahko tako tudi zasluži: v časopis da oglas, da sprejema stranke, ki potrebujejo nasvet filozofa ali se želijo pogovarjati. In res, stranke se kmalu oglasijo, vsaka od njih pa ima svojo, pogosto precej čudno zgodbo ali vprašanje, na katero filozof ne zna vedno odgovoriti. Avtorica se pronicljivo, nevsiljivo sprašuje, kaj je resničnost ter kako ločiti med pristnim in ponarejenim, med lažjo in resnico ter med sanjami in budnostjo. V romanu ustvari svet, ki je drugačen od nam poznanega, a mu je nekako vendar zelo blizu, hkrati pa odstre pogled v morebitno prihodnost naše družbe, ki se zdi nelagodno blizu. Njeno pisanje odlikujeta jasen jezik in prefinjen smisel za humor.